Holly Cow!

Vse najboljse draga Urska. Da bi ti cimprej uspelo priti na plano v vsej svoji moci, ki je pred svetom skrita. Da bi nehala biti popolnoma nekonfliktna in se vsemu prilagajati in cimprej usekala po mizi z vso silo in se osvobodila ter brezpogojno sprejela sebe tocno tako kot v resnici si.

Danes teden bom ze doma. Doma sicer ni cisto pravi termin,  a za enkrat se se upiram temu, da bi Indija bila moj dom .  Se kar ful dogaja in zacasno sta se k nam priselila se tast in tasca. Glavni razlog mojega neoglasnja pa je bil, da mi je crknu adapter od tega laptopa in seveda je sla baterija in nisem imela s cim nafilat svoje zverince. Danes sem koncno nasla resitev in se ponovno priklopila v svet.

Danes sem opravila tudi fenomenalen shoping za darilca. Tele indijske dzindzule mindzule so res za dol past, moram priznat  in uspela sem nabrati okoli 25 darilc . Tisti, ki tole berete ste skoraj zagotovo na listi prejemnikov…hehehe.

Danes je bil polen, cudovit, aktiven dan – sicer tudi s polno mero frustracij ampak to itak sodi v indijski vsakdan.

Jutri sem na vrsti za skuihat kosilo za 22 otrok z Anuskinega razreda (to se mi zdi cudovit model – kuhajo mame, na vrsto prides vsakih 22 delovnih dni). Pripravila bom sojin golaz, polento in zeljnato solato s fizolom. Upam, da ne bo kdo bruhal, ker ta prvic, ko sem bila na vrsti en fant je…hahahaha. Kriv je bil grah v paratah, ki ga ni maral .

Zardadi slednjega odstavka bo treba jutri malcek bolj zgodaj vstat. To bo tudi zadnji solski dan Anoushke. Zadnji dan vrtca. 15.6. bo postala prvosolka, ko se bo sola ponovno odprla. Zapre se sicer 8.4. ampak, ker greva v Slo, bo zakljucila malcek bolj zgodaj

Veselim se jutrisnjega dne…in bom pofotkala in porocala kako je vse skupaj slo.

Lahko nocko, Slovenija. Se vidjamo cez 7 lahkih nock

Tudi v Indiji prazujejo mednarodni dan zensk. Dnevno casopisje je danes preplavljeno z zenskimi temami – tudi precej globokimi, ki vkljucujejo raziskave o statusu zensk v Indiji. Ne ljubi se mi it v detajle ampak pod crto so tukaj zensko se precej za luno – sploh npr. le 43% zensk samostojno razpolaga s svojimi prihodki – vecini to diktira moz ali druzina. Pri meni je tako, da je njegov denra nas denar, moj je pa moj…hihihihi. Pri tem vztraja tudi on in mene nic ne moti

Bolj me trenutno zanima ena bolj lahkotna tema…posebne razprodaje danasnjega dne…hehehe. Cez 15 minut grem namrec v shoping. Pa nisem kaksen hud shopingator ampak precej kolegic mi je narocilo taksne in drugacne tunike in sarije in to in ono in grem po nakupih danes, saj so v teku normalne razprodaje in danes se dodatno znizanje za nas, preljube zenske . To pomeni se boljsa terna kot kupi en indijski top in dobi naslednjega za dzabe .

Ne bom vec besedicila ampak gas v mesto. To bo naporen maraton…joj kolikm ljudem moram ali hocem ali zelim prinest neko malenkost iz Indije. Ne vem ce bom danes sploh prisla domov .

Pa pa

Glede na to, da sem v fazi odpravljanja spat, lahko skoraj ze recem, da se 19 dni Ja, se pac veselim, kaj cmo. Malo me sicer skrbi vsa logistika potovanja z dvema pamzoma ampak Anoushki lahko ze kar zaupam, da mi bo pomagala s tem, da ne bo v iber zahtevna. Let je ob dveh ponoci, kar pomeni, da bo Akash po vsej verjetnosti totalna koma, Anoushka pa najbrz tudi ne prevec zivahna Upam, da mi ne zaspita oba pred vkrcanjem, ker obeh pa pac ne morem nest…hehehe. Saj bo. Ni panike

Danes sem sla v soping. V glavnem zase za oblect. Sem dokoncno zabrisala stran vse nosecniske cunje, ker to je pa ze visek. 4 mesece po porodu se vedno paradiram naokoli v nosecniski opravi. No, od danes naprej nic vec ! Koncno! Pa se razprodaje so zdaj v Indiji. Sploh nisem vedla! Ja, zime je konec (ne vem zakaj sicer recejo zima, ampak ok) Pac to pomeni, da ni vec samo 30 stopinj ampak je zdaj ze 14 dni skupaj konstantno nad 38. Indija ima vrocino…ce bi bil indijski ocean Calpol, bi moral biti v pripravljenosti, kajti kmalu bo sekalo  nad 38,5 ( za vse ne mame…od 38,5 naprej zacnemo otrocku zbijati vrocino….Calpol je ena od variant…pa recimo se Lekadol…skratka kaksen paracetamol).

Lahko noc Slovenija.

Vceraj zvecer naj bi z vlakom odpotovali v Bangalore. Tam naj bi prisostovali enemu od bolj pomembnih dogodkov v druzini, ki se mu rece “house warming ceremony”. Predno se vselis v novo hiso se opravi ta prav posebna molitev ali pooja in povabi se zelo veliko gostov…prav veliko his v zivljenju navaden smrtnik ne zgradi in zato seveda se ob taki priliznosti ljudje precej “izprsijo”. No, v Bangaloreju naj bi “segreli” (hihihi) hiso Srinijeve sestre, ki pa ji jo je zgradil kar njen oce - in to ze drugo! Ta prvo sta z mozem zafrckala z neko privat firmo, ki jima je sla po gobe in sta prodala hiso, da sta odplacala dolgove. Si kar mislim, da bosta s to hiso precej bolj previdna in vestna .

Temu pomembnemu dogodku se na noben nacin kao ne bi smela izogniti…ampak glej ga zlomka, nasla sva nacin. Srini je revcek zbolel . Nobenemu namrec ni disalo se vozit 10 ur z vlakom tja in potem naslednji dan 10 ur z vlakom nazaj. Z dvemi otroci je to res svojevrsten projekt. Tako je torej mozek dobil vrocino, ki jo seveda ni bilo in ob tem potegnil se ekstra bonus…v sluzbi je namrec ze povedal da gre v Bangalore in ga niso pricakovali in je bil danes doma in tudi jutri bo. Huraaaaaa!

In tako pridem na danasnji naslov prispevka. Po skoraj 6-ih mesecih  zelo ocitne odsotnosti od doma in druzine zaradi projekta, ki ga vodi smo KONCNO lahko preziveli en res brezskrben druzinski dan in uzivali 100 na uro. Meni je spet cisto jasno zakaj smo skupaj in zakaj se imamo radi. To clovek enostavno pozabi, ce se bolj poredko vidi…hehehe.

Se jutri bo tako in upam, da se bodo baterije napolnile do daska. Tiste ta druzinske. Na dan, kot je bil danes, ko smo enostavno ticali skupaj me kar zaskrbi, ce nisem planirala predolgega dopusta v Sloveniji ampak skrb kaj hitro izgine in vse kar ostane je eno veliko veselje, da bom kmalu spet malo na rodni grudici poskakovala sem ter tja in si trepljala domotozno duso

Pa kaksen viner snicl bom zmazala, al pa dva pa solato bom jedla vsak dan…hehehe. Najbolj vazno pa…na sprehod bom sla v gozd. Komaj cakam zavonjat svez zrak v gozdu in vse vonjave, ki mu priticejo v spomladanskem casu.

Zdaj grem pa sanjat…lahko noc

Saj se vsakomur zgodi, da vcasih ne ve, kaj bi pravzaprav rad, a ni tko?  Ta pojav je se posebno vreden praskanja po glavi, ko ti pravzaprav nic ne manjka, pa bi vendarle se nakaj rad. Samo, ne ves kaj…

Meni je vedno najvec pomenila druzina in naso sem si vedno predstavljala kot eno precej aktivno druscino, ki se na dopust odpravlja v enem do daske napokanem karavanu, s srfom in colni na strehi, kolesi za celo druzino itn. V idealnem primeru bi se odpravili na kaksno kampiranje tipa Paklenica, kjer bi tudi plezali, snorklali in pekli ribe, ki smo jih tisti dan nalovili. Seveda v sliko obvezno pase se en pasji clan zaradi katerega bi se se bolj pogosto ustavljali Skratka, kar bi za nekoga bil totalen stres bi bile zame idealne druzinske pocitnice. Druga varianta bi bil podoben scenarij ampak s 14. dnevi prezivetimi na jadrnici!

Ampak moja druzina ni niti priblizno taka. Ko so v vprasanju pocitnice se moj bolj kot ne spogleduje s hoteli s petimi zvezdicami. Ne plava, ne pleza, ne smuca, ne rola, ne je rib in si tudi pod razno ne zeli preziveti dopusta v kampu Mislim, a sem morda lahko se bolj falila, a?

V sebi ima le eno, kot himalaja veliko teznjo, da mora poskrbeti za svojo druzino in otroke. In to predvsem financno, kar pomeni, da ima neko vizijo kako bo to naredil in le ta ocitno zahteva od njega da dela cele dneve, da ga ni nic doma, da ni skupaj z nami…

Ko sem ga vprasala, kaj bi pomislil, ce bi bil jutri na smrtni postelji…v smislu…ali bi zelel vec casa preziveti z nami ali bi si zelel vec casa preziveti v pisarni. Naivno sem pricakovala prvi odgovor…njegov pa se je glasil, da bi pomislil: “O, shit, nic se nisem ustvaril za prihodnost svoje druzine.” (?!?) Brezupen primer?!?

Saj vem, da se najbrz ful grdo slisi ampak vcasih mi je zal, da sta se najini poti sploh krizali. Po mojem je se bolj kot ljubezen v odnosu pomembno, da imas veliko skupnih inetersov. A se motim?

Otroci Polno sem zaposlena s ta malim. Najbolj srecna, ko spi ali pa ko se smeji in se zabavava. Ni ga bolj lepega obcutka, kot takrat kot mi v narocju zaspi in se prelevi v angelcka, brez kril . Ali pa, ko se smeji na ves glas in s tako vnemo, da ga zacnem mirit, ker ponavadi po huronskem smejanju lahko nekako hitro zapade v huronski jok. Ekstremi niso najboljsi.

Vcasih ga grem v njegovo sobico pogledat, ko spi – precekirat, ce je vse v najlepsem redu in se mi zdi tako majhen in tako popoln. Vse je se pred njim. Taki mali pamzki so prihodnost, ki je mi ne bomo videli Pa kako hitro minevajo meseci, ko imas otroke. Najbrz zato, ker stejes vsak dan. Gledas vsak korak. Obcudujes vsak mejnik, ki ga doseze. Tako dnevi tecejo kot za stavo in jutri bo moj mali fant star ze 4 mesece. Zaceli bomo jest gosto hrano (GH), potem bodo zobki, pa plazenje, nato hoja in zdajzdaj bo sel v solo in mi pripovedoval pesmice.

Kokr so zahtevni do lune in nazaj in kokr velikokrat pomislim, da bi bila raje brez otrok…ti dajo nekaj nepopisno lepega (seveda v paketu z zelo konkretno kolicino matranja).

Totalno ju obozujem…oba moja cmrlja in jima zelim le najboljse in da bi se cimprej osamosvojila in me ne potrebovala vec…hehehehe.  Zelo mi je pri srcu tista pesem, kjer opisuje, da so otroci samo puscice v nasem loku in da je na nas da jih kvalitetno sprozimo v ta svet. Fly babies, fly

Saj ne morem verjet (ze spet) . Moj plan presentiti sestro je splaval po vodi. Moj predragi oci se je spozabil…ce mene vprasas ni nic mislil…in ji je miomogrede omenil, da pridem 25.3. Menda je bila kar tiho, potem pa je vprasala:

“Ti, oci, a si ti zihr, da nisi ti zdele meni povedal nekaj cesar ne bi smela vedeti?”

On pa: ” O, joj, jaz sem mislil, da ze vsi vedo!”.

Milo receno je bil precej sebicen tale moj fotko ampak zdaj je kar je….skoda Sem bila kar brezbesed…takih priloznosti lepo presenetiti nekoga, ki ga imas zelo rad res ni veliko.

Ne veselim se nic manj samo malo manj sladko je pricakovanje  in planiranje.

Se 30 krat panckat pa bo

V Indiji je obicajno, da imas doma pomoc za gospodinjska dela. Najbolj obicajno je, da imas eno “sluzkinjo” – servant maid, kot se jim rece. Poleg tega ima velika vecina tudi kuharjaoziroma kuharico in pa druzine z majhnimi otroki se punco, ki pazi na otroke. V mojem primeru imam “3 in 1″ varianto. Za najbolj zanesljivo se je namrec izkazala moja kuharica Venkateshwari in zato sem ji povecala pooblastila in tudi pospravlja po hisi in cuva Akasha, kadar grem jaz kam ven a la shoping ali fitnes. Tudi njej to veliko pomeni, saj ima tako placo za tri ljudi

No, danes sem Venkateshwari prvic uporabila tudi zunaj hise in sicer smo sli na bazen. Ker seveda ne morem plavati z Anushko in pustiti Akasha samega ob bazenu sem jo vzela s seboj. Ker ni mogla prit ob doloceni uri, saj naj ne bi bilo nobenega avtobusa sem se ponudila, da o pridemo iskat k njej domov.

In tukaj se zacne “saj ne morem verjeti” del zgodbe. O, ti, shit! Moja preljuba Venkateshwari zivi v hiski, ki ima eno sobico, ki je toliko velika kot moj najmanjsi wc v stanovanju. Zdaj mi je jasno, zakaj se, recimo, ko pospravi nase kopalnice zeli stusirati pri nas…prej mi je slo to FUL na zivce. Zdaj si pa mislim…o, ljuba dusa, uzivaj in se tusiraj kolikor te je volja. Sobica je tako velika kot kaksna majhna slovenska spajza…jaz mislim, da ni vecja od 10 kvadratov! V njej prebiva Venkateshwari s svojo mamo in dvema hcerkama – 3 letno Bhavani in 7 letno Sankeetano. Njen moz je bil pijanec in se je locila. Zdaj prezivlja svojo druzino – in jaz sem njen delodajalec. Dobi 5500 rupij na mesec, (cca 85 evrov) in toje zelo radodarno (?!?) saj moz misli, da ji dajem precej manj. Pri nas dobi tudi hrano….skuha za nas in tudi zase…ampak na zlaost ima tako mentaliteto, da vzame hrano sele naslednji dan – torej ostanke. Moz se vedno pritozuje, da prevec skuha in ga opomnim, da pac skuha tudi zase in vzame naslednji dan.

Od kod ji etuzijazem, vsakodnevna dobra volja?  Ceblja, kot strgan dohtar, vedno nasmejana, da mi gre vcasih ze kar na zivce. Jaz mislim, da v takih razmerah pri nas ne zivi nihce. Pa Venkateshvari sploh ne izgleda revna. Vedno je urejena. Res, da ima samo par oblek, ki jih venomer pere. Zdaj mi je tudi hudo zal, da sem ji kupila sarije, vrede po 3000 rupij. Naslednjic ji definitivno raje dam denar, saj si zna ona kupiti enako lepega za 10krat manj denarja in denar gotovo porabi v kaksne bolj osnovno zivljenske namene.

V hiski seveda nimajo vode. Po vodo gre na trg vsak drugi dan, kjer se postavi v vrsto in polni posode in se vraca in noci vodo domov v sode, dokler se pipca ne zapre.

Vedela sem, da zivi le v eni sobici. Ampak, ko sem jo danes videla to sobo…sem najprej vprasala: ” Ja, kje pa spite?” Gledala sem v tla in si probala predstavljat kako se lahko na tla ulezeta dve odrasli zenski in dva  otroka…vsekakor ne lahko. Pa kako sta bili ponosni, da sem prisla k njima. POvabili sta me noter in mi zeleli postreci s 7up-om. Res se nam je mudilo in sem rekla, da se bom prihodnjic pomudila dlje in vljudno zavrnila pijaco.

Tole bom morala kar prespat, res. Nekako cutim, da lahko naredim vec. Mi si privoscimo vse, ni da ni…oni pa tko. Jao, jao. Vedno me je motilo, ker vcasih vprasa za 100 rupij tu, 100 rupij tam, pa sem si mislila, ja mater, saj imas placo vsekakor se bom pustila zdaj bolj “izkoriscati” . To, kar sem videla, je beyond National Geographic…vedno mislis, da so revni tisti ta najbolj umazani al kako…mislim, da temu ni tako.

Mimogrede. Venkateshwari je stara 22 let in ima 7 letno in 3 letno hcerko. Pri 15ih letih so jo porocili – arranged marriage in je seveda takoj zanosila. A si kdo to lahko predstavlja?!? Kaj pocnemo mi kot 22 letni? Ni treba komentarja, a ne?

Sem ze kupila letalske vozovnice Priletim 25.3. in komaj cakam. Pocasi bom morala zaceti pisati seznam kaj vse prinesti in za koga

Moj oce je odkril video chat in sedaj me skoz klice, da se gledamo Pravi, da je Akash nejgov virtualen vnucek, saj mu lahko guci guci govori le preko web cama. Akash pa prav zabodeno gleda lap top, ko mu govorim…”tvoj dedi je, vidis.” Bog si ga vedi, kaj si misli ubogo dete.

Ze drugi vikend zaporedoma bomo sami. Popoldne se bomo spokali na bazen. Sem zmotivirala naso kuharico, da bo sla zraven in mi bo cuvala Akasha, da ga bom jaz lahko srala z Anoushko v vodi. Hudega nam torej ne bo a bilo bi neprimerno lepse, ce bi se nam pridruzil nas brgojzlasti deloholik.

Datum prihoda je malo spremenjen ampak plan kako presenetiti sestro ostaja enak, le da pac ne bo prvo aprilska sala A sem ze rekla, da komaj cakam? Srinijevi starsi so menda uzaljeni, ker smo bili prej 5 let v Sloveniji in smo prisli na en obisk po letu in pol, jaz pa zdaj ze po 7 ih mesecih domov rinem…hahahha. Ocitno mene bolj vlece domov kot njega, a ne?

Imam tudi ze vsa navodila o transportu hov hov-a v Indijo. Ni panike…samo drago je kar. Ne vem tocno koliko kil bo imela mrcinca v casu odhoda Je pa 30 Eur na kg. In v to se steje tudi box, kar nanese kar nekaj…pa kar nekaj zdravstvenih certifikatov in tako.

Se vidimo cez 32 dni