V Indiji je obicajno, da imas doma pomoc za gospodinjska dela. Najbolj obicajno je, da imas eno “sluzkinjo” – servant maid, kot se jim rece. Poleg tega ima velika vecina tudi kuharjaoziroma kuharico in pa druzine z majhnimi otroki se punco, ki pazi na otroke. V mojem primeru imam “3 in 1″ varianto. Za najbolj zanesljivo se je namrec izkazala moja kuharica Venkateshwari in zato sem ji povecala pooblastila in tudi pospravlja po hisi in cuva Akasha, kadar grem jaz kam ven a la shoping ali fitnes. Tudi njej to veliko pomeni, saj ima tako placo za tri ljudi

No, danes sem Venkateshwari prvic uporabila tudi zunaj hise in sicer smo sli na bazen. Ker seveda ne morem plavati z Anushko in pustiti Akasha samega ob bazenu sem jo vzela s seboj. Ker ni mogla prit ob doloceni uri, saj naj ne bi bilo nobenega avtobusa sem se ponudila, da o pridemo iskat k njej domov.

In tukaj se zacne “saj ne morem verjeti” del zgodbe. O, ti, shit! Moja preljuba Venkateshwari zivi v hiski, ki ima eno sobico, ki je toliko velika kot moj najmanjsi wc v stanovanju. Zdaj mi je jasno, zakaj se, recimo, ko pospravi nase kopalnice zeli stusirati pri nas…prej mi je slo to FUL na zivce. Zdaj si pa mislim…o, ljuba dusa, uzivaj in se tusiraj kolikor te je volja. Sobica je tako velika kot kaksna majhna slovenska spajza…jaz mislim, da ni vecja od 10 kvadratov! V njej prebiva Venkateshwari s svojo mamo in dvema hcerkama – 3 letno Bhavani in 7 letno Sankeetano. Njen moz je bil pijanec in se je locila. Zdaj prezivlja svojo druzino – in jaz sem njen delodajalec. Dobi 5500 rupij na mesec, (cca 85 evrov) in toje zelo radodarno (?!?) saj moz misli, da ji dajem precej manj. Pri nas dobi tudi hrano….skuha za nas in tudi zase…ampak na zlaost ima tako mentaliteto, da vzame hrano sele naslednji dan – torej ostanke. Moz se vedno pritozuje, da prevec skuha in ga opomnim, da pac skuha tudi zase in vzame naslednji dan.

Od kod ji etuzijazem, vsakodnevna dobra volja?  Ceblja, kot strgan dohtar, vedno nasmejana, da mi gre vcasih ze kar na zivce. Jaz mislim, da v takih razmerah pri nas ne zivi nihce. Pa Venkateshvari sploh ne izgleda revna. Vedno je urejena. Res, da ima samo par oblek, ki jih venomer pere. Zdaj mi je tudi hudo zal, da sem ji kupila sarije, vrede po 3000 rupij. Naslednjic ji definitivno raje dam denar, saj si zna ona kupiti enako lepega za 10krat manj denarja in denar gotovo porabi v kaksne bolj osnovno zivljenske namene.

V hiski seveda nimajo vode. Po vodo gre na trg vsak drugi dan, kjer se postavi v vrsto in polni posode in se vraca in noci vodo domov v sode, dokler se pipca ne zapre.

Vedela sem, da zivi le v eni sobici. Ampak, ko sem jo danes videla to sobo…sem najprej vprasala: ” Ja, kje pa spite?” Gledala sem v tla in si probala predstavljat kako se lahko na tla ulezeta dve odrasli zenski in dva  otroka…vsekakor ne lahko. Pa kako sta bili ponosni, da sem prisla k njima. POvabili sta me noter in mi zeleli postreci s 7up-om. Res se nam je mudilo in sem rekla, da se bom prihodnjic pomudila dlje in vljudno zavrnila pijaco.

Tole bom morala kar prespat, res. Nekako cutim, da lahko naredim vec. Mi si privoscimo vse, ni da ni…oni pa tko. Jao, jao. Vedno me je motilo, ker vcasih vprasa za 100 rupij tu, 100 rupij tam, pa sem si mislila, ja mater, saj imas placo vsekakor se bom pustila zdaj bolj “izkoriscati” . To, kar sem videla, je beyond National Geographic…vedno mislis, da so revni tisti ta najbolj umazani al kako…mislim, da temu ni tako.

Mimogrede. Venkateshwari je stara 22 let in ima 7 letno in 3 letno hcerko. Pri 15ih letih so jo porocili – arranged marriage in je seveda takoj zanosila. A si kdo to lahko predstavlja?!? Kaj pocnemo mi kot 22 letni? Ni treba komentarja, a ne?