Posted by: chayaa on: February 24, 2009
Otroci
Polno sem zaposlena s ta malim. Najbolj srecna, ko spi
ali pa ko se smeji in se zabavava. Ni ga bolj lepega obcutka, kot takrat kot mi v narocju zaspi in se prelevi v angelcka, brez kril
. Ali pa, ko se smeji na ves glas in s tako vnemo, da ga zacnem mirit, ker ponavadi po huronskem smejanju lahko nekako hitro zapade v huronski jok. Ekstremi niso najboljsi.
Vcasih ga grem v njegovo sobico pogledat, ko spi – precekirat, ce je vse v najlepsem redu in se mi zdi tako majhen in tako popoln. Vse je se pred njim. Taki mali pamzki so prihodnost, ki je mi ne bomo videli
Pa kako hitro minevajo meseci, ko imas otroke. Najbrz zato, ker stejes vsak dan. Gledas vsak korak. Obcudujes vsak mejnik, ki ga doseze. Tako dnevi tecejo kot za stavo in jutri bo moj mali fant star ze 4 mesece. Zaceli bomo jest gosto hrano (GH), potem bodo zobki, pa plazenje, nato hoja in zdajzdaj bo sel v solo in mi pripovedoval pesmice.
Kokr so zahtevni do lune in nazaj in kokr velikokrat pomislim, da bi bila raje brez otrok…ti dajo nekaj nepopisno lepega (seveda v paketu z zelo konkretno kolicino matranja).
Totalno ju obozujem…oba moja cmrlja in jima zelim le najboljse in da bi se cimprej osamosvojila in me ne potrebovala vec…hehehehe. Zelo mi je pri srcu tista pesem, kjer opisuje, da so otroci samo puscice v nasem loku in da je na nas da jih kvalitetno sprozimo v ta svet. Fly babies, fly