Danes teden bom ze doma. Doma sicer ni cisto pravi termin,  a za enkrat se se upiram temu, da bi Indija bila moj dom .  Se kar ful dogaja in zacasno sta se k nam priselila se tast in tasca. Glavni razlog mojega neoglasnja pa je bil, da mi je crknu adapter od tega laptopa in seveda je sla baterija in nisem imela s cim nafilat svoje zverince. Danes sem koncno nasla resitev in se ponovno priklopila v svet.

Danes sem opravila tudi fenomenalen shoping za darilca. Tele indijske dzindzule mindzule so res za dol past, moram priznat  in uspela sem nabrati okoli 25 darilc . Tisti, ki tole berete ste skoraj zagotovo na listi prejemnikov…hehehe.

Danes je bil polen, cudovit, aktiven dan – sicer tudi s polno mero frustracij ampak to itak sodi v indijski vsakdan.

Jutri sem na vrsti za skuihat kosilo za 22 otrok z Anuskinega razreda (to se mi zdi cudovit model – kuhajo mame, na vrsto prides vsakih 22 delovnih dni). Pripravila bom sojin golaz, polento in zeljnato solato s fizolom. Upam, da ne bo kdo bruhal, ker ta prvic, ko sem bila na vrsti en fant je…hahahaha. Kriv je bil grah v paratah, ki ga ni maral .

Zardadi slednjega odstavka bo treba jutri malcek bolj zgodaj vstat. To bo tudi zadnji solski dan Anoushke. Zadnji dan vrtca. 15.6. bo postala prvosolka, ko se bo sola ponovno odprla. Zapre se sicer 8.4. ampak, ker greva v Slo, bo zakljucila malcek bolj zgodaj

Veselim se jutrisnjega dne…in bom pofotkala in porocala kako je vse skupaj slo.

Lahko nocko, Slovenija. Se vidjamo cez 7 lahkih nock