Holly Cow!

Vse sorte premisljujem. Kako bomo ponovno integrirali psa v naso druzino   Kako bi ga najbolj elegantno pripeljali v Indijo, kako bi mu tukaj zagotovili kar najboljse pogoje. In ful berem, malo klicarim naokoli in ob kaksnih informacijah dobesedno padam na rit.

Ena na primer je, da ima v Hyderabadu nekdo podjetje, ki kuha pasjo hrano in jo dostavlja na dom veselim stirinozcem Tudi na kraj pameti mi ne bi padlo, da bi se to kdo spomnil naredit. Lahko celo a la carte, oziroma posiljas jedilnike in ti to kuhajo

Na dom ti tudi pridejo psa postric, uredit nohte, ga skopat in podobno. Poleg tega, je se ena varianta za na rit past…ce moras slucajno od doma in pes nemore s teboj, ti ga pride nekdo cuvat na dom! hahahaha. Seveda obstajajo tudni normalne variante kot pri nas…a la pasji hoteli…ampak varianta, da pride nekdo k tebi stanovat za cas tvoje odsotnosti in skrbeti za psa je pa hudo inovativne . Te stvari so strasansko poceni…hrana na primer…obcunto ceneje kot kaksna vreca najkvalitetnejse pasje hrane pri nas Delovna sila je enostavno tako zelo poceni v Indiji, da ni res.

Se ena stvar, precej drugace organizirana kot pri nas. Ne mores recimo najti pasje sole, kjer bi solal psa. Z lahkoto pa najdes osebnega trenerja, ki pride k tebi na dom vsak dan po eno uro in uci tvojega psa in tebe. Kar sem brala o metodah, ki jih uporabljajo in tudi v zivo videla pri prijateljici kako to izgleda so prav napredni. Klikajo se ravno ne prav pogosto, vendar najdes tudi “klikerase”, vsi breez izjeme pa ucijo na nagrade (igra, hrana) in zelo pozitivno. In veste koliko racunajo? Na mesec…vsak dan pride po eno uro…racunajo 2500 indijskih rupij, kar je reci in pisi okoli 50 evrov. Svasta! A ni, no?!?

Potem pa recimo cene psov…ta je pa res lovska…v indiji dobis psa z rodovnikom…najpogosteje gre za labradorce, zlatkote, puge, nemske ovcarje in pomerijance (a se tko rece)….za 5000 rupij…100 evrov. To gre ze za precej dobre pse za indijske standarde, ki jih oglasujejo kot “show quality dogs”. V glavnem imajo tukaj avstralske linije in pa ameriske. Evropskih skorajda ni.

No, tako…malo zanimivost iz nasega konca Morda se bo imel pa nas nov potencialni pesjanar prav bogovsko tukaj? Nekatere stvari enostavno morajo biti super, da se skompenzira za mnoge pomanjkljivosti.

Po letu dni in se malo sem dobila posiljko s krvavca. Mislim…halo?!? Za par gondol! Mati narava pretirava sto na uro. Najbrz sem v nekem skritem koticku upala, da bom po rojstvu Akasha zajadrala direktno v meno   Po takile pavzi se sele spet zaves kako zoprno nadlezna je ta ne bodi ga treba. No, saj se bom navadila nazaj ampak je kar kriza. Sem sitna, nejevoljna ter neprespana (krivec sicer drug – preljubi srcek Akash, ki se ponoci prelevi v nekaj bolj temnega in kricecega).

V Sloveniji je moje sodrzavljane razveselil soncek. Cudovito vreme. Kolegica je celo ze  naletela na prve zvoncke. Tukaj je sonca vsak dan za izvoz in planiranje prireditev macji kaselj…ker dezevalo pa ne bo kar tako. In ker ga je prevec v izobilju pac ni zadosten razlog, da bi bila dobre volje…kako se rece po nase “law of diminishing returns”?

Hyderabad je tipicno  indijsko mesto. Kaoticno, prepolno ljudi in usrano. Tako, na kratko

Vedno znova pa me preseneti ozdiv ljudi, ko objavim kaksne fotke. Vse v smilsu: “Uau, kaksna eksotika.” Pa npr.: “Ful lepo.”, “Noro.”. Hmmmm. Predvidevam, da ljudje s takimi komentarji se niso bili v Indiji in na slikah dejansko ne mores prikazati vse svinjarije. Ze res, da slika pove tisoc besed ampak, ce bi se vonj in zvok zraven dodali, kar se indije tice, bi bilo teh tisoc besed veliko bolj realnih…hehehe.

Indija je cudovita dezela za videt. To povem vsem in iskreno priporocam obisk – maksimum 3 tedne, ce imate bolj debelo kozo – potem pa gas domov

In kako ze komaj cakam, da odrinem domov!!! Se ze kar vidim, kako se bom jokala kot dez, ko bomo enkrat pristali na Brniku. Brez zapletov ne gre ampak vse bomo prebrodli

Sestra ne ve, da prihajam. Le kateri datum je bolj prikladen za presenetit kot 1. april Torej 1. aprila bom iz letalisca odsla k sestri v sluzbo. Dela v osnovni soli. Z ravnateljico te sole sem se dogovorila. da bo prinesla mojega sincka sestri v pisarno in jo prosila naj ga malo popazi, ker je njegova mamica prisla po informacije za vpis  starejse hcerke in bi se radi v miru pogovorili. Ko se bo pogovorila s hcerko jo bo tudi poslala k Barbki v pisarno. To bo pa seveda Anoushka.

Ne vem, ali  ji bo potegnilo za v prvem koraku :) Nekako ga moram zamaskirat. Morda bo lahko imel na glavi kapico ali pa bo v idelanem primeru spal in ga bo dobila serviranega kar v vozicku…hihihi. Asistirala mi bo njena hcerka, ki bo takrat z njo v pisarni, da mi bo  natanko povedala kaksne so bile reakcije in vse. Odvisno od poteka pa se seveda v naslednjem koraku pojavim se jaz. Najbrz takrat enkrat ko bo zavrescala, ko bo videla ta malo…hihihi. Ful se veselim vsega. Odhoda domov, presenetiti sestro, videti vse domace, najesti se domace hrane in tko. Juhuhu skratka

Ne vem, no. Vcasih me zagrabi in jo prav cutim in se je ne morem otrest. Saj se jo niti ne poiskusam pravzaprav. Vse mi gre na zivce…ker ni veliko ljudi okoli mene je glavna zrtev Venkateshwar, ki ji se pojasnit ne morem kaj se dogaja, ker se ne razumeva. To mi gre v tem obddobju totalno na jetra. Nivo sporazumevanja  je tam nekje 2 metra pod morsko gladino

Zdi se mi, da sem vse pravec narobe vse zastavila. Najbrz zato, ker panimam ravno nekih hudih izkusenj z ljudmi, ki se jim rece “domestic workers”. Venkateshwari si domislja, da je moja prijateljica. Izrazila se je celo, da je moja najboljsa prijateljica. WTF?!? In kako naj jo postavim na trdna tla…moja najboljsa prijateljica pac ne bi za placilo cistila mojega stranisca, sorry.

Ko bi vsaj lahko razcistila z njo s pomocjo Srinija, ki bi prevzel vlogo prevajalca ampak kako, ce ga ni nic doma. Se za najine normalne pogovore enostavno ni moznosti…

A bo bolje? Mora bit

To sicer ne velja na splosno ampak definitivno velja kar se tice kopanja dojenckov in majhnih otrok. Danes je Venkateshwari skopala Akasha po “indijsko”. O, kriza. Drl se je kot jeshar! Mislim, too much!!! To je bilo zadnjic, da ga je ona kopala. Uporabljala je prevroco vodo in bila na splosno zelo groba.

Zacnejo z oljno masazo in med tem izvajajo razne veje, ki ne izgledajo nic kaj nezne. Prav oreng streching!! Po oljni masazi se odpravijo v kopalnico in jih umijejo. Spet polno nekih grobih gibov in pa za moj okus absolutno prevroca voda. Ponavadi potem otrok po taki kopalni odisejadi zaspi kot top. Akash je spal 3 ure! Morda je v tem vsa poanta?!? Da jim otroci vec spijo?

Skratka nikoli vec. Imam pa slikovno gradivo, kako zadeva poteka. Aja, tudi jezik in usta jim spucajo! Nenavadno.

Z Akashem sva odsla na najin standardni sprehod. S seboj sem vzela svojo trotelco in sva malo pofotkala najin sprehod. Pa zacnimo. Na zacetku se kar nekako zgleda.

Potem naju pot popelje pot v lokalni park, kjer narediva par krogov in najina potka izgelda priblizno takole:

Pozdravit naju pride lepo rejen potepuski pes in vrzeva mu kos posusenega kruha, ki ga s seboj nosiva prav za take primere.

Nakar nadaljujeva po cesti in srecava moza, ki lika obleke v svoji likalnici:

Se popeljeva mimo vrveza soseske preprostih delavcev, ki zivijo v provizoricnih hiskah narejenih iz plasticnih ponjav in bambusovih kolov:

Cesta naju veckrat preseneti s svojo raznolikostjo (heheh)

In potem prideva domov in Akasha kuharica pricaka z oprano “dondakajo” – zelenjavo, ki ji ne vem ne angleskega ne slovenkega imena in jo gricka in lize v silno zadovoljstvo.

In tako koncamo se eno dogodivscino v Indiji.

Nekje v Sloveniji bom nekoc postavila svojo sanjsko hisko in uzivala v naravi. Imela bom dva flata, majhen vrt in ogromno roz. Prijateljice bom vabila na kavico in zivela srecno do konca svojih dni…

I have joined a local gym with an obvious attempt to get fit I gained a lot of weight during pregnancy and I felt like it’s time to get rid of that baby fat.

I purchased a yearly package and on top I opted for PT sessions (PT = personal trainer). I am so happy with that decision because the lady that i choose is a devil in disguise…lol. My god she really pushes me hard and I haven’t felt this good in years. I mean I am drained after each session and I feel I am really working out well. I guess I needed some sort of guiodance because I am  not able to push my self hard on  my own.

I know results will come and I am looking forward to it !

Cheers!!!

No, tocno na rok, oziroma 25.10.2008 se je na ta svet odlocil prit moj sinek. Zjutraj na dan roka sem imela pregled pri svoji zdravnici, ki me je tudi prvic odkar sem bila v njeni obravnavi pogledala vaginalno. Rekla je, da je vse zelo lepo pripravljeno, zrelo in mehko ter da sem odprta za en prst. Pri pregledu je bila zelo nezna in vse razlagala v naprej…zelo sem bila zadovoljna.

Narocila me je za v sredo, 27.10. in se opredelila, da dlje kot do sobote, 30.10. tale nosecnost ne bo vec trajala. Z dobrimi obcutki sem odsla proti domu in prispela okoli 12:00. Bila sem precej utrujena in zato sem legla. Kar na enkrat zacutim tak vrocinski val v spodnjem delu trebuha, ki je bil sicer precej kratek in ne prevec mocan ampak z res jasnim zacetkom, vrhom in koncem. Moja prva misel je bila, da je to najbrz zaradi pregleda. Da je pac s pregledom tam spodaj vse malo razdrazeno. Ampak naslednji tak val je prisel kaj kmalu in poiskala sem svoj mobitel, da bi merila razlike. Tudi tretji in cetrti sta prisla hitro in takrat sem ze vedela, da gre najverjetneje zares, saj so si tile valovi sledili na 3 minute. To me je presenetilo. Da so bili casovno tako gosto skupaj.

Za popadke sem povedala tastu in tasci in jima se rekla, da bom pocakala, da bodo popadki na 5 minut vsaj eno uro (hahaha) ampak ze naslednje dva sta bila se vedno na 3 minute in kar naenkrat so se okrepili. Obleka sem se, popokala pripravljeni torbi in rekla svojemu tastu, da ne bomo nic vec cakali ampak kar gremo Revez je ravno legel k popoldanskemu pocitku in se potem panicno oblacil.

Do porodnisnice sva rabila okoli 30 minut in proti koncu so bili popadki ze res zelo mocni. Brez dvoma sem bila, da je to to. Vse “zakonitosti” so bile izpolnjene. Redni intervali in vedno bolj intenzivna bolecina.

Prisla sem v porodnisnico in so me sprejeli. Zelo lezerno, saj sem bila zjutraj tam na ctg-ju in jim ni bilo jasno zakaj sem tako hitro nazaj. Prav obirali so se, moram rect! Priklopili so me na ctg oziroma priklapljali so me na ctg, ki jim je nagajal zaradi nekih slabih stikov. Jaz sem ze precej jecala in bentila vsakic ko je prisel popadek in hodili so na dve minuti!!!

“Pa kje je kaksna zdravnica?!?” sem ze kar na pol v jezi rekla in takrat so poslali po eno. Menim, da so me obravnavali malo prevec na izi. Ces, ravnokar prisla…tole bo trajalo. Ko se je koncno prikazala zdravnica me je notranje pregledala in seveda zagnala paniko. Odprta sem bila 8 cm in vec kot pripravljena za v porodno sobo. Njena navodila sestram so bila: “Takoj v porodno sobo! Nic casa izgubljat. Rodila bo vsak hip!”

“Aha, sestre lezerne, boh vas nima rad!” Je bila moja prva misel in kletvica, ki mi je samo potrdila, da so me premalo resno jemale.

Odracala sem v porodno sobo in med tem casom je ze pridrvel moj predragi iz sluzbe. Od trenutka, ko je prisel je bilo kar precej lazje, saj sem lahko stiskala njegovo roko, pa tudi zelo pogumna sem postala kar se tice zvokovnega izrazanja med popadki Poiskusila sem z nizkimi glasovi, konjskim prhanjem in zaradi vsega tega in zato, ker je prhal tudi moj moz smo se kar malo narezali celo v najtezjih trenutkih, ko je bil popadek na vrhuncu. (Prhanja in podobno povzeto po knjigi Ina May Gaskin, Modrost rojevanja)

Ko sem bila ze v halji in namescena na porodni postelji me je ze imelo pritiskati, a osebje se ni bilo pripravljeno. Vse okoli mene je vrsalo in brencalo kot v kaksnem panju. Jaz sem hotela pritiskat, vsi so tulili, naj nikar se ne pritiskam. Bila sem kar malo ogorcena. Sem si mislila: “Pa ste vi normalni? Kako naj ne pritiskam za bozjo voljo, ce pa moram! Ko bi vsakdo cutil, kar sem jaz cutila med nogami ne bi noben rekel, naj ne pritiskam. Bilo je tako naravno, prvobitno. Moram pritisnit!”

In sem. Glavica se je okronala. Med naslednjim pritiskom sem samo slisala zdravnico, ki je rekla: “Glavica je zelo velika. Bojim se, da se boste pretrgala. Prosim za dovoljenje, da vas prerezem.” V porodnem nacrtu sem namrec napisala, da ne zelim epiziotomije. Kaj pa bi drugega lahko v dani situaciji rekla, kot “ok”. Zdaj morda mislim drugace ampak to je bila odlocitev v sekundi. Prerezala me je. Cutila nisem nic. V naslednjem popadku je malega katapultiralo iz mene, da ga je komaj ujela. Ne vem no, ampak to meni pomeni, da je prerezala prevec ali da je bilo celo nepotrebno. Po bitki so vsi, vem, lahko generali

Mojega katapultirancka so pljusknili meni na trebuh. Bil je tako topel in malo moder in sluzast in krvav. Sem kar debelo gledala. “A tukaj si, moj mali cverglc?” sem mu rekla in se nisem mogla nacuditi, da koncno zrem v otrocka s katerim sva se menila celih 9 mesecev. Jaz bolj z monologi on pa z brcikami. Bil je lep, ni dvoma in strasno podoben moji prvi hceri – le malo bolj mozata izvedba

Po sekundi, dveh je zajokal. Ker je nekaj grgral sem prosila pediatrinjo naj ga kar prevzame, saj je ze stala zraven in cakala, da ga dobi v svoje roke. Odnesla ga je v toplo posteljico, kjer je opravila vse rutinske postopke, a la injekcija vitamina K in tista maza za oci. Ves cas je bil z njim moj moz. Mene pa so med tem sivali. Meni se je zdelo, da me siva ze celo vecnost. Vseskozi sem sprasevala koliko sivov imam in vse kar sem dobila v odgovor je: ” Majhna epiziotomja je. Sivam v plasteh. In teh je 5, zato bo trajalo malo dlje.” Tako, da ne vem koliko sivov sem dobila. (?!?)

Potem se je malo zakompliciralo, ker se tako zelo krvavela in ker se ni ustavilo. Dobila sem se eno injekcijo v rit in pa nekaj tablet tudi oralno. Niso me spustili iz porodne dokler se zadeva ni umirila in to je trajalo sto let! Meni se je zdelo to cakanje bolj naporno od poroda. Zdravnica je rekla, da je bil porod tako hiter in silovit, da se vcasih zgodi, da je pac krvavitev mocnejsa. No, zadevo smo le sanirali (jaz sem v mislih vseskozi zaustavljala krvavitev – spet en trik po Ini May Gaskin – skodvati ne more).

Potem sem se posteno skopala oziroma stusirala. In pripravljena sem bila za odhod v sobo. Koncno popolnoma sama s sinekom in mozem. Dojenje je steklo relativno dobro. Prisesal se je namrec kot hobotnica ampak seveda o mleku se ni bilo ne duha ne sluha, kar je tudi za pricakovat. In tako smo postali 4 clanska druzinica.
Hcerka ga je prisla takoj pogledat in je v bistvu prisla ze kar k meni v porodno! To mi ni bilo povseci, saj sem bila se vsa krava in neurejena in sem ji morala malo razloziti, da ni nic hudega in tko. Keri debili, da otroka takoj spustijo k mami! Meni se je zdelo neprimerno. Morda tudi zato, ker me je ful krcilo po trebuhu zaradi vseh tistih zdravil za zaustavitev krvavitve in v bistvu nisem bila v stanju, da jo sprejmem tako ljubece kot bi si jo zelela. No, kar je je.

To je bila porodna zgodba, ki mi je prinesla sina Akasha. Pod crto cudovita izkusnja. Od prvega popadka do iztisa otrocka ja preteklo natancno 2 uri in 55 minut. Brez klistiranja, brez britja, brez analgetikov. Edino ena lokalna pikica v predel presredka pred prerezom. In epiziotomija je tudi edino, kar ni slo po nacrtu, saj je nisem zelela. Mali je imel obseg glavice 38 cm, kar morda opravicuje dejstvo za epiziotomijo.

To je bil moj drugi porod. Obakrat sem rodila v Indiji. Prvic je sel porod malo narobe (klescni porod) pa je bila poporodna oskrba 1a, v drugo pa je bilo porod krasen in morda slabsa poporodna oskrba.

V tretnje bi lahko bilo idealno ampak se ze pocutimo kompletni in smo z otrocki zakljucili. Ce bi bila mlajsa, bi se odlocila za se enega tako pa pri svojih 35.letih in z dojenckom v narocju razmisljam, da sem “prestara” za se enega